Zdaj govori Olga Tokarczuk v vlogi pisateljica

»Kot to velja za umetnost, velja tudi za naravo. Reka, ptica ali molekula kisika ne vedo, da bi se morale ustaviti na kontrolni točki ali meji. Niti ni v dobro ljudi ali drugih bitij, da takšni zidovi obstajajo.«

»Pisalci in pesniki obžalujejo uničevanje narave – njihove največje muze.«

»Vse ljudi peresa pozivajo, da pišejo, berejo in delujejo z zavestjo, da se morajo pogledi civilizacij po svetu razviti v smer bolj harmoničnega življenja – življenja, ki ga hrani narava, ne pa takega, ki naravo izčrpava; življenja, ki spoštuje njeno zapletenost, ne pa takega, ki jo uničuje.«

»Kot to velja za umetnost, velja tudi za naravo. Reka, ptica ali molekula kisika ne vedo, da bi se morale ustaviti na kontrolni točki ali meji. Niti ni v dobro ljudi ali drugih bitij, da takšni zidovi obstajajo.«

»Pisalci in pesniki obžalujejo uničevanje narave – njihove največje muze.«

»Vse ljudi peresa pozivajo, da pišejo, berejo in delujejo z zavestjo, da se morajo pogledi civilizacij po svetu razviti v smer bolj harmoničnega življenja – življenja, ki ga hrani narava, ne pa takega, ki naravo izčrpava; življenja, ki spoštuje njeno zapletenost, ne pa takega, ki jo uničuje.«

»Nebo se je od tod zdelo otipljivejše in konkretnejše. Iztegniti roko, ko sediš pri ognju, in se dotakniti plamenov teh drugih, nebeških kresov!«

»Empuzij ni moralni triler, je pa do vrha napolnjen z amoralnimi, tendencioznimi, seksističnimi in tuberkuloznimi liki.«

»Tam, kjer se pri moškem nahaja volja, pri ženski manifestira poželenje.«

»Kjer ima moški razumevanje števil in strukture, se pri ženski nahaja materinstvo!«

»Ampak to je bil avtoričin namen, dejala je, da so liki in zgodba v tem romanu postranskega pomena, samo ozadje za razpravo o mnogoterih temah, ki jih Tokarczuk zabeli s provokativnim razmišljanjem in značilno besedno živahnostjo, medtem ko zaključek popotovanja (in najditelj objekta želje) samo potrdita avtoričin smisel za humor in trpko ironijo.«

»Bila sem zelo naivna. Mislila sem, da bomo lahko pogovarjali o temnih straneh naše zgodovine.«

»Mu bo Bralec pomagal doumeti tisto, kar se je tistikrat tam zgodilo in kar bi sam težko razumel, saj nas periferije sveta za vedno zaznamujejo s skrivnostno nemočjo.«

»Ljudje pravzaprav nočejo poznati prihodnosti ter da človek, 'rojen kot bomba različnih potencialov', v času odraščanja že doživlja regresijo.«

»Ostane to, kar je večno. Smeti.«

»Prepričana sem, da nagrado prejmem ne zato, ker sem ženska, ampak za svoje pisanje.«

»V književnosti ni uradne cenzure, vendar pa občutim določen strah, da se na Poljskem razvija nekakšna samocenzura.«

»Avtorji se nekako bojijo izraziti, kaj resnično mislijo ali čutijo, ker se bojijo političnih posledic. Le upam lahko, da se ta razvoj ne bo nadaljeval.«

»Poljaki se odločajo med demokracijo in avtoritarizmom.«

»Na neki način mi je vseeno, kajti običajno sem jaz v vlogi porednega dekleta, to je nekaj, kar mi je bolj znano.«

»Zdi se mi, da imajo starejše ženske v naši kulturi dve poti: bodisi postanejo nevidne in nekoliko neopazne, pa tudi potisnjene onkraj okvira družbenega diskurza, ali pa postanejo ekscentrične.«

»Mislim, da sem v teh dveh knjigah iskala mesto za starejše ženske, saj kultura na sploh ni pripravila takšnega mesta za njih.«